Zadnje čase ne objavljam veliko. Tako čutim. Čeprav se mi veliko dogaja, čedalje bolj samo preprosto čutim, da samo sem. Jaz. Vse in hkrati nič. Čutim, da nič posebnega ne rabim narediti, da prakticiram življenje brez pričakovanj, da uživam v vsakdanu, ko sem prosta ali ko delam, včasih celo še bolj, ko delam. Še bolj …
Pred kratkim sem prvič obiskala to čarobno posest Veduna. Z Monika sva se tja zapeljali še po svetlem, saj sem morala videti to posest in čudovit razgled še obsijan s soncem. Že prvo svojo delavnico Meditacijsko popotovanje skozi Knjigo Življenja sem želela imeti tu, a je bilo takrat vse zasedeno. Tudi zdaj v tem času …
Ko sem pričela s pisanjem Knjige Življenja, sem imela željo umirajočim približati idejo, da zapišejo vse kar čutijo, da je neizrečenega. Kako pomembno je to, so mi potrjevali s svojimi stiskami in strahovi na poti spuščanja. A odhajanje je lahko tudi osvobajajoče. To so mi pokazali tisti, ki so sprejeli življenje takšno kot je. Ki …
Sedim v objemu sence dreves, katerih veje z listi nežno plapolajo okoli in ustvarjajo čarobne zvoke… mine pol ure, ura, mogoče več… zares sploh ne vem… čas postaja nepomemben… Prepuščam se zvokom in dovolim, da se celotna harmonija narave dotika moje duše in jo boža… nič več ne potrebujem… v takšnem trenutku je vse popolno… …
Že od nekdaj čutim, da je moje poslanstvo sledenje svoji resnici. To sicer ni lahka naloga, čeprav sprva mogoče tako zgleda. A ko enkrat začneš, zares poti nazaj ni. Teh nekaj dni meditacijskega odklopa v prečudoviti naravi, ki polni dušo in srce, mi je osvetlilo kar nekaj spoznanj. Omogočilo mi je spet priti v stik …
Slovo je vedno težko. Nagovarja čustva, s katerimi se običajno ne želimo srečevati. Lahko gre za različna slovesa, za različne ljudi, za različne občutke… Ko nam je lepo, se težko prepustimo ideji, da je to lahko samo trenutno prisotno, da ni nujno, da traja… da ni nujno, da se bo ponovilo… Želimo preprosto več. Naš …
