• No Products in the Cart
  • No Products in the Cart
O meni

Sem raziskovalka preprostosti življenja, duhovna iskalka in opazovalka življenja. Od nekdaj me je privlačila tematika smrti, rada se družim s starostniki in jim pomagam pri izboljšanju kvalitete njihovega življenja.

Sem duhovna iskalka resnice z notranjim vedenjem, da obstaja nekaj več od že poznanega. Okvir življenja, ki si ga z vzorci, okolico, navadami hitro postavimo, mi ni bil nikoli blizu. Čeprav je trajalo dolgo, da sem začela s potjo raziskovanja notranje zavesti, sem vesela, da sem našla šolo, ki mi omogoča direktne izkušnje (“See for yourself, know for yourself!” dr. Samuela Sagana). Meditacijske tehnike prakticiram že od leta 2007. To delo mi ob mojih dveh najstniških fantih pomeni največ v življenju. Skozi vsa ta leta sem se namreč toliko spremenila, da se sama skoraj ne prepoznam. Predvsem sem z ozavesščanjem sebe prišla v stik s svojo močjo in začela korakati po svoji poti resnice, ki me je notranje osvobodila in po vseh teh letih ponovno čutim, kaj pomeni sedobro počutiti v svoji koži, biti srečen in v stiku z globljimi deli sebe, ki prinašajo globok notranji mir in stik s sabo.

Ko pogledam nazaj, vidim, da ni naključij. Življenje ti ponudi pot, notranji glas ti prišepne in potem je na tebi, ali mu slediš ali pa boš našel izgovor, zakaj mu ne bi. Veliko takšnih trenutkov je že bilo v mojem življenju in za vsakega sem hvaležna.

V intervjuju Russel Brand vpraša Dalajlamo, ali si je kdaj želel biti kaj drugega kot Dalajlama. Dalajlama mu odgovori, da se je kot otrok soočil s trenutkom, ko si je želel biti popolnoma svoboden, brez obveznosti svojega položaja. Ampak da se je zavedal, da lagodno življenje, brez odgovornost, obveze, ni nujno dobro. Popelje te v zaspanost, neaktivnost.

Če si aktiven v življenju, slediš delu sebe, ki te prebuja. Še pomembneje, da ti moč, jasnost, zavedanje in te vodi v življenju naprej…

Verjamem, da je bilo eno takšnih naključij srečanje očeta najinih dveh krasnih, srčnih, seveda tudi nagajivih otrok. Šele srečanje z njim mi je namreč odprlo svet v do takrat neznano. V svet razmišljanja, iskanja sebe na globlji način. Pomagal mi je ozavestiti mojo pot iskanja resnice in svobode. Prišel pa je tudi čas, ko sem začutila, da morava vsak svojo pot. Da se je skupna rast ustavila že kar nekaj časa nazaj in da si vsak zase zasluži raziskovati naprej in najti svojo resnico.

Kmalu po rojstvu drugega sina, sem prišla v stik z duhovno in meditacijsko šolo Clairvision. Z raziskovanjem sem začela počasi, saj je moj um bil zelo močan, skeptičen. Misli, prepričanja, vzorci so me močno držali v svojem oklepu. Počasi sem začela bolj čutiti, se povezovati z delom sebe, ki mi je dajal potrditev, da sem na poti transformacije. V sebi sem iskala odgovore na nezadovoljstvo, ki sem ga čutila v sebi, kljub temu, da nisem imela nekega pravega razloga za to. Iskala sem nekaj, kar bi mi prineslo trajno zadovoljstvo. Sliši se enostavno, pa vsaj meni ni bilo tako.

Skozi delo na sebi sem spoznala, da se spremeni predvsem naše zaznavanje ljudi, okolice, sebe. Z vsemi vajami, meditacijami, delavnicami sem se naučila, kako se spoprijeti v različnih situacijah, kako biti bolj prisotna v trenutku, se prebuditi in biti zavedna v vsem, kar počnem v svojem življenju.

Začetek moje duhovne poti ni bil lahek. Meditacija nezanimiva, mučna, polna misli, brez nekega prostora, ki bi mi pri tem pomagal. Verjetno je prostor že bil prisoten, ampak ga nisem bila zmožna zaznati, se mu odpreti in privabiti še več energije, ki je samo čakala, da sem se ji odprla.

Po nekaj letih vztrajnosti, se je to močno spremenilo. Veliko časa, veliko energije sem vložila v delo na sebi in ugotovila sem, da je to raziskovanje postalo del mene. Ne samo v vajah, ampak tudi v vsakdanu. Opazovala sem se, kako delujem navzven, kaj čutim v sebi. Na kaj odreagiram, kaj je zadaj za bolečino, čustvom. Kako se drugi odzivajo na mene, situacije, na besede, energijo. Vse skupaj mi je postalo kot igra, v smislu raziskovanja skozi radovedne otroške oči. Ob vsem tem sem se začela spreminjati. Spreminjati se je posledično začela tudi okolica. Nekateri ljudje gredo, pridejo novi.

Odprtost, iskrenost, ki sem jo iskala pri ljudeh skozi svoje otroštvo in še kasneje, in bila mnogokrat zaradi pričakovanj razočarana, sem našla v ljudeh, ki so iskali podobno. Ki so iskali del sebe, ki nosi resnico, jasnost, veselje, empatijo. To, kar ima vsak v sebi, v globinah naše zavesti. Del sebe, ki ga lahko vsak privabi bližje, se z njim povezuje in poveže.

Andreja